Ko so posekali smrečico,
leta sem ji preštela.
Ena, dva, tri in še več
jih je imela.
leta sem ji preštela.
Ena, dva, tri in še več
jih je imela.
Lepa bila je smrečica
in toliko let je štela,
da če bila bi deklica,
z mano v klopi bi sedela.
in toliko let je štela,
da če bila bi deklica,
z mano v klopi bi sedela.
(Neža Maurer/Smrečica)
Tudi sama v gozdu srečujem smrečice mojih let,
nekatere pokončno segajo v nebo,
spet druge oblikovane drugače, po svoje,
kot da se skozi življenje prilagajajo vetru,
ki jih boža zdaj nežno, zdaj močneje.
Jaz pa nekje vmes :)
Za praznični pridih sem smrečici na voščilnici
dodala veliko rdeče, srčne barve.
.jpg)


Komentarji
Objavite komentar